Pred dvemi leti sva z ženo posnela tole:
zigak.wordpress.com/2008/03/04/za-savo
Ona je bila snemalka in režiserka, jaz sem pa igral in montiral.
Je bilo pa grozno, na začetku je skoraj padla v Savo, po par 100m je bila že blazno utrujena in sva morala iti nazaj. In vse kar se spomne od tega dne je potoček z ograjo, kjer mi nikakor ni uspelo speljat kakor kot pravi bajker znam. V filmu se ravno ne vidi, ker je montažer (moi) res dobro opravil svoje delo. Takole je pa izgledalo zares:
Kako se režiserka zvonko smeji. :)
No in letos mi jo je uspelo nahecat da greva spet snemat. Dej greva še enkrat tisto potko posnet, morm probat če mi bo ratal pelat tist mim potočka. Ona seveda misli da mi ne bo ratal, vsaj ne v prvo, zabava zagotovljena, jst sem pa že en dan prej probal, če bo šlo in je šlo BP
. Uspelo mi je celo da je ona zahtevala da greva. Kako, ne povem, male tajne velikih mojstrov. Je pa to najpomembnejša podrobnost, ker potem čez par 100m, sem lahko lepo rekel, sej si sama hotla
.
In tole sva naredila letos, isti razpored vlog: