Odgovore pustite v komentarjih.
Da ne bo prelahko:
TG: lahko sodeluje šele čez en teden, drugače borba ne bo poštena
Depresija: lahko sodeluje ko dobim štrudl
Čebelca: lahko sodeluje ko postavi nazaj svoj prispevek o Jeterbenku

p.s.: Grampy, nagrada je praktično tvoja

Zadnje čase nimam ravno veliko časa, zato spet ena na hitrico. Podobno kot eden najboljših blogerjev na sceni (ne, ne Jonas) sem tudi jaz odkril slovenski kopipejst.

Tole je najnovejša reklamna strategija cocte. Vampirji jo pijejo namesto krvi.

True Blood, hbo nadaljevanka o vampirjih, ki so prišli iz ilegale. Japonci so izumili nadomestek krvi (=true blood), ki jo lahko pijejo. Čisti ripof.

pa še ameriški ripof true blood-a:

Je bil komad predviden za moj naslednji filmski podvig, ampak je Tomo tako zaostril pogoje, da enostavno ne bo prostora. Pa da ne bo šlo 60 minut googlanja v nič:

http://en.wikipedia.org/wiki/What_Would_Brian_Boitano_Do

original
> ne najdem <

punk

techno

nemška

japonska

Deblo je ravno prav visoko nad potko da ga za prmej ne moreš prepeljat z mx-om (presnete tujke!) če nisi ravno Dougie Lampkin. Torej ga pustim kot je.

Samo kaj ko je na levi ravno prava vrzel da se da čez zapeljat, ker pa se pogonsko kolo na gladkem deblu zavrti v prazno, imamo potem malo naprej en lep jarek, ki ga naredi en sam motorist v enem samem poizkusu.

Presneti precep.

Evo tole je pa šolski primer kjer bi bilo pametno deblo pustiti pri miru. Pa sem raje porabil 35 minut fitnesa (presnete tujke!) da sem ga umaknil.

Zdajle sedim za tipkovnico in pijem pivo. Po dolgem času. Pivo pijem samo ob posebnih priložnostih. Naprimer ko košarkaška reprezentanca izgubi v četrtfinalu SP. Ali ko nogometaši igrajo proti ZDA. Take, infarktne zadeve, ko se ne moreš umiriti drugače kot da spiješ en pir. Podobno me znervirata tudi Branko Grims ali Gregor Golobič, ampak zanju je dovolj da imam v rokah daljinca. Tudi če ga ima žena, že točno ve kaj mora narediti.

Po dveh deževnih dneh sem se danes spet odpeljal na mojo najljubšo potko. Ravno prejšnji teden sem jo grabil, mislim da sem jo po treh letih uredil do popolnosti. Že ko sem bil na pol poti sem opazil sledi dveh motokrosk. Kljub previdnostnim ukrepom (zakamuflirani vhodi) sta ciljala točno na mojo potko. Več kot očitno sta jo našla od spodaj ali sta sledila gps-u. Je vrisana na zemljevidu.

Potka je na vseh ovinkih razrita od prokletih powerslajdov.  Ustavili sta ju samo dve smreki podrti čez pot na primernem mestu, ki ju iz čiste previdnosti nisem umaknil (bilo bi čisto enostavno). Tukaj sta se odpeljala naravnost v klanec ki je na tem mestu skoraj navpičen, ok, ima dobrih 70°. Naravnost navzgor gre krosla v praktično nezamisljivo strmino, medtem ko prečno ima težave.

No kakor koli, pivo je že pri koncu, napetost rahlo popušča, pomagalo je tudi izlivanje besa po tipkovnici. Že danes sem si vzel pet minut časa in začel z konzervacijo. To izgleda tako, da sem na prvih 100m navlekel podrta debla iz okolice. Zdaj bom vsak dan preverjal situacijo – če se mu bo dalo vleči debla dol s potke, kapo dol, bom reskiral par ur, zdaj sem itak v bazi in bo to kao nadomestek fitnesa (saj ne da hodim na fitnes). Po vsej verjetnosti se bo mimo konzerviranega dela peljal direktno navzgor in sproti naredil še en jarek (ki jih ni nikoli preveč) -  v tem primeru bom reskiral par ur in skonzerviral celotno potko.

Se vidiva v naslednjem življenju, potka. Lepo sva se imela.

ravno pograbljena

Tokrat sem pa prebral še komentarje. Điissssasss. Pa ni sam. Zadnje čase malo več berem mtbr in opažam porast takih in podobnih connoisseurjev. To so fantje nezadovoljni s traili, ki so vsi po vrsti prelahki zanje. In to morajo povedat celem svetu. Da se vidi kakšni majstri so.  Meni se zdi kar primerno imenovanje super hardcore, awesome mountain biker dudes. Na srečo (iz istega topica): When it comes to them messing with permanent trail closures, we are lucky that they are very resistant to getting off their bikes and actually doing manual labor.

Seveda jih imamo tudi pri nas, ampak se na žalost nimajo nad nikomer za jezit da jim delajo prelahke potke. Seveda to ne pomeni da se ne jezijo. Ali da nimajo možnosti na posreden način povedat kako so strašni. Kar se tega tiče so strašno iznajdljivi. Gredo tudi na asfalt in prehitijo kakšnega italjana na specjalki. Tolko da se ve.

Edit: imamo enega ki se jezi, samo on je res hardcore.

Pa še robantenje hipija na mtbr forumu (skoraj identično kot na blogu a daljše): http://forums.mtbr.com/showthread.php?t=650719

Jeterbenk mi je iz depresijinega opisa ostal v spominu kot nek skrivnosten mtb bonbonček, skrit ljubljanskim sladokuscem pod nosom. Pravzaprav je še bolj pravljičen kot jasa na Drčevem Rutu. Na Jeterbenku je včasih stal grad!

Moram reči (zdaj ko sem ga odpeljal), da je res jeba.

avtor slike: gregorbitenc.blogspot.com

Veliki otroci se grejo iskanje zakladov takole: www.geocaching.com

Če se malo poglobiš, ugotoviš, da je včasih pri nas na slovenskem skoraj na vsakem hribčku stal kakšen grad. Eden takih je grad Ljubek.

www.vace.si

Na sliki je Valvasor malo pretiraval, skale so, ampak niti ne tako dramatične, je pa z njih krasen razgled nad dolino.

Ko sem bil majhen, se mi zdi da je bila kampanja proti trganju gorskega cvetja na vrhuncu. Morda se je pač meni tako zdelo, ker sem bil mlad, dojemljiv in vedno v gorah. Kakorkoli, v življenju nisem utrgal niti ene  gorske cvetlice, se je pa ta prepoved vsaj pri meni zvlekla tudi na ostalo cvetje, tako da sem utrgal kakšno marjetico za 8. Marec in that’s it.  Ta o trganju gorskega cvetja je zdaj modrost vsidrana globoko v slovenskemu življu. Podobno kot tista da imajo volkswagni dober pleh.

Trma dela iz razumnih ljudi osle. Nekateri kolesarji nočejo nositi čelade. Nimajo nobenega pametnega razloga da je ne bi. Ampak je nočejo. Iz čiste trme. Ker njim pa ne bo nihče govoril kaj morajo nositi na svoji betici. Evo in zdaj nalašč ne nosijo čelade. Vsekakor so brezčeladni kolesarji izumirajoča vrsta, saj kmalu ne bodo imeli nobenega vzornika od katerega bi pobrali tako idejo. Kampanja je močna. Tamali imajo vsi čelade na kolesih. Tistih nekaj kolesarjev filozofov ki znajo misliti s svojo glavo in ki bi lahko sami prišli do tega da nočejo nosit čelade lahko razdelimo na dva dela. Večji del itak želi čimbolje zaščitit svojo glavo in jo bodo nosili, drugi del ima na glavi alu folijo.

Psiha nam marsikdaj dela stvari mnogo težje kot bi lahko bile. Npr. Franja. Zakaj je Franja za večino udeležencev tako svinjsko težka? Zato ker na vsak način želimo držat zavetrje v svoji skupini. Za nič na svetu ne bomo spustili. Tudi če je treba sekati nepregleden ovinek. Tudi če potem na cilju umremo! Pa tukaj ne bi rekel da je posredi trma. Enostavno nam psiha natakne plašnice. Morda je to evolucijska pridobitev. Ko se je treba osredotočiti na cilj in ne razmišljati. Samo gasa.

Nekaj podobnega se dogaja tudi gorskim kolesarjem. Se zapelje po poti ki je prestrma. Ne prestrma da se ne bi dalo peljat, ampak prestrma da ne bi blokiral z zadnjim kolesom (t.i. skidfest). In seveda mu psiha ne pusti da bi sestopil s kolesa in šel peš. Ne to pa ne. To ni vprašanje ponosa na tehniko (in ostalo) med nogami. Niti ne vprašanje trme. Enostavno je opcija sestopa ravno v slepi pegi. Mogoče če bi se nekako ta mem uspelo injicirati v gorskokolesarsko populacijo.

Ko sem bil še majhen, sva z bratom zime preživela pred blokom in besno zidala bunkerje iz snega. Seveda je bila glavna zabava v tem da se je gradilo. Notri itak nisi imel kaj početi. Sem in tja si šel samo preverit če gabariti štimajo. Potem pa spet ojačitve svoda.
Čisto vsak teden so nama bunkerje podrli lokalni mulci. Banda pokvarjena. Še zdaj me malo pri srcu stisne. O krivica, o svinjarija. Če se; čeprav težko, ker moški smo pač malo večji in veliko bolj kosmati otroci z več denarja; potrudim pogledat nazaj z odrasle perspektive, kost benefit analiza pokaže, da sem jaz užival cel teden ko sem bunker gradil in se en dan sekiral zaradi delinkventov v nastajanju. Oni drugi so imeli 5 minut užitka ko so rušili, kaj so delali med tednom, pa ne bi vedel. Najbrž so sedeli pred televizijo in se poneumljali z neumnim programom. Interneta še ni bilo.

Če sedaj naredim en segway v sedanjost, bi rekel da imamo gorski kolesarji en kup potk na katerih uživamo. Tisti najbolj butasti jih celo vzdržujemo. In se pripelje neodgovoren motokrosist ali karkoli je že pravilna oznaka in zrije potko. V petih minutah. (da se razumemo, nimam nič proti proti motoristom ki ne puščajo sledi za seboj, če imajo še auspuh po normativih potem pa sploh kapo dol). In verjamem da uživa. Pet minut. Kaj dela vmes, ne vem. Potka se ne naredi v enem tednu. Recimo da se jo naredi v enem letu. Se jo teoretično. Ampak novih potk nihče ne dela, pokvarjenih nihče ne popravlja. To je infrastruktura, ki se je gradila precej generacij. Precej generacij lovcev, planšarjev, gozdarjev, zadnjih sto let  tudi vojaki in planinci. Zadnji dve generaciji se ta infrastruktura (drznem si reči zaklad) večinoma zarašča, asfaltira ali buldožerira. Ali to daje tistim manjšim uničevalcem poti carte blanche za njihovih 5 minut užitka?

Imamo tudi gorske kolesarje, ki se jim ne zdi nič takega da vlečejo črte.
Kaj se zgodi če je preveč kolesarjev na kupu in nobenega vzdrževanja, si lahko pogledate na fotkah mb bp iz leta 2009. V veliki večini primerov seveda ni neke vidne škode, ampak to se enostavno ne spodobi. Po lepih singlah se ne blokira z zadnjim kolesom, nikoli in nikdar. To je podobno kot preklinjanje. Če si nekje v hribih nad 2000, preklinjaš, pri babici na nedeljskem kosilu pa ne.

Lansko leto me je vrgla v luft fotografija kolesarke, ki mirno pelje navzdol z blokirano zadnjo gumo, pod sliko komentar: malo drsi, drugače luštno. To se me še ne bi tako zelo dotaknilo, kvečjemu bi malo prhnil skozi moje redke brke, ampak to se je dogajalo na terenu, kjer pa res, res v nobenem primeru ne smeš blokirat. Ker je tako lep in krhek košček sveta. To je tako kot če bi preklinjal pri spovedi. Groza.

Včeraj sem videl sliko moje bivše prijateljice (anfrendal sem jo s fb) kako se pelje po tej isti strmini. Kljub temu da ve. Si predstavljata kako na tako svinjarijo odreagira škorpijon? Na srečo so vsi noži topi in bencin drag. Poleg tega ne vem kje spi. No danes sem ugotovil da se pelje po eni drugi, recimo temu “strmini”, ki je sicer zelo podobna oni lanskoletni, ampak precej, precej manj strma. V mojo obrambo naj povem da ima tako nenavadno tehniko vožnje, da izgleda kot da se vozi po izredni strmini, ker gre očitno za vsako figo za zic.
Za posipanje s pepelom obljubim da bom ob priliki sproduciral ekvivalent štrudla.