Testni blog

26 maj, 2009

Vedež: kupujem trekinga

Shranjeno pod: kolo, nerganja — zigak @ 12:03 popoldan

najprej preberi tole: vedež: kako postati reprs

Ker sem velik oboževalec Mr.B.-ja, sem poizkusil narest vedež o kolesarjenju. www.bicikel.com/sl/forum/?thread_id=13637&p=2 (neprecenljiv vpogled v nastanek literarnega Meisterwerk-a). Da se ne izgubi v digitalni đungli bicikel.com foruma sem ga prilimal še sem, malo popravljenega. Tehnika gre naprej z velikimi koraki. YZ2 se je čisto umiril in goni svoj moncikel. Grampy ne vozi več u supergah. Campa je nardila 11 redno grupo. Dt Swiss je naredu karbonske xc feltne. Fiftija so u Zagrebu  posnel kako snifa koku. Na nacjonalki. Neli je zgubu flajštr. Cultko še nč.

(več…)

19 maj, 2009

15° čeh

Shranjeno pod: kolo, nerganja — zigak @ 12:16 popoldan

Dobil sem naziv na tabli :

http://tabla.mtb.si/viewtopic.php?t=90230

In to brez fehtanja, uporabljanja vez in sličnega.

Ker je tema v smetnjaku, jo tukaj ohranjam za vso večnost:

(več…)

8 maj, 2009

My precious

Shranjeno pod: kolo, nerganja — zigak @ 7:20 am

Bom pa še jaz eno zgodbico povedal. Bolj priznanje. Da imam, sicer na srečo nenevarno, psihološko napako.

Enkrat pozimi, potem ko sem v nulo naštudiral vse možne specialke, sem našel zapuščeno singlo. Krasno, for lick all fingers that you have :-). In potem sem jo celo zimo pucal. Zasuta je bila s podrtimi debli, da se hodit ni dalo. Tkole približno. Se je pa videl potencial. In zato sem reskiral svoj prosti čas in jo spucal. In v tem sem užival. Še bolj sem užival potem ko je bila spucana. Sej vem da je to težko razumet, ampak ko vložiš v eno stvar toliko truda in časa, jo nekako posvojiš. Pa čeprav na čisto filozofskem nivoju, brez kakršnih koli realnih pravic. Itak. In ko ti potem tako lepotico razrijejo kot, s****e… no saj veste. Ti potem ni vseeno. Če nič drugega, se ti zdi neumno, da si se tolko časa matral, da to potem ena p***čina uniči z zasukom ročke. In postaneš nekoliko posesiven do teh “svojih” potkic. In jih začneš skrivat. My precious pa to.
Potem pride na vrsto konstruiranje worst case scenarijev, ki se jim je treba seveda izognit za vsako ceno. Npr. pelješ po svoji potki popolnoma neoporečnega bajkerja. Recimo mu Tomo[1]. In mu zabičaš, zabičaš! da ne sme okol govort. Ta potem pove za potko samo (ker ne sme okol govort) svojemu najboljšemu prijatelju, recimo mu Mauro. Ta pelje eno grupo bajkerjev, med katerimi je tudi, recimo mu Jani. Pa ne okol govort jim pozabi zabičati. Ta Jani pa pozna enga bajkerja/motorista, recimo mu Iztok, ki naslednji vikend pelje po isti moji ubogi potki svojega prijatelja motorista/bajkerja. Naprej sploh ne bom razlagal, konča se pa v stilu žage4, al kaj je že, v glavni vlogi jst pa ašovčič.
Ergo, Tomotu ni za zaupat, prascu. Nikoli ne boš videl moje potkice. Mwahahahha!

1. Imena mi je naključno zgeneriral programček rnd2.4 iz baze najbolj pogostih slovenskih imen.

15 april, 2009

Sanje

Shranjeno pod: kolo — zigak @ 8:55 am

Obroči:
1900€ Cosmic carbone ultimate 2008
www.bike-palast.com/…/Mavic_COSMIC_CARBONE_Ultimate.html
ali
2640€ Lightweight Standard V3
www.bikepalast.com/…/Laufradsatz-Lightweight-Standard-Version-3.html

Oprema:
1250€ Campagnolo Record 11 2009 compact
www.bike-palast.com/…/Campagnolo_Record_11-Fach_2009.html

Okvir:
1600€ Canyon CF SLX vel. 60
www.canyon.com/service/sponsoring.html
www.canyon.com/rennraeder/bike.html?b=882

Pedala:
75€ M970 XTR
www.bike-discount.de/…/pd-m970-xtr-pedal.html?mfid=43

Balanca:
200€ WCS Carbon Streem 31,8mm
www.bike-discount.de/…/wcs-carbon-streem-rennrad-lenker-318-mm.html
ali
200€ Carbon Comp 31,8mm
www.bike-discount.de/…/carbon-comp-rennlenker-318mm.html

Gume:
94€ Vittoria Corsa Evo CX 320 TPI tubular tire
www.bike24.com/1.php?content=8;product=9919

Zic
90€ SLR TT
www.bike-discount.de/…/slr-tt-schwarz.html?mfid=111

skupaj:
5210€ (CCU)
ali
5950€ (LW3V)

al pa se ne matram pa kupim kar tega:
5999€ Canyon Ultimate CF SLX Ete 201 vel. 60
www.canyon.com/rennraeder/bike.html?b=883

6 april, 2009

Ne seri

Shranjeno pod: kolo, nerganja — zigak @ 11:21 am

V zadnjih treh dneh sem že dvakrat moral zabrusiti znancu: ne seri!


V petek mi je bajker z veliko začetnico na vprašanje kam gremo za vikend odgovoril: Pa še vedno sem brez avta .. tako da bom v nedeljo verjetno na marinu in nabijal asfaltne kilometre.
Kaj mi je ostalo drugega kot da mu rečem: dej ne seri!


No danes mi je pa podivjani specialkar na povabilo: Kolo? Ja? Odgovoril: brez kolesa, sam siht.
Dej ne seri!


Ok, res da je drugi zdej zgubil dve sezoni kolesarjenja ker je rihtal bajto, prvi pa ima zašito arkado, pa vseeno: kam gre ta svet?

9 marec, 2009

Trening XC, sobota 7.3. in nedelja 8.3.

Shranjeno pod: kolo — zigak @ 8:44 popoldan

V soboto sem končno usposobil mojo xc zverino, gor je šla nova piramida, gonilka in veriga. In je bilo treba seveda takoj sprobat. S cultkotom in XCbatino smo naredili 4 ure, vmes dva 20 minutna intervala, takrat smo se “malo” počakali, res luštna turca. Na koncu sem imel občutek kot da sem odpeljal en izi izlet. Pa me je potem v nedeljo zjutraj za kazen vse bolelo.

V soboto zvečer sva se potem zmenila s TG-jem za en orto XC trening. Pogledat par potk v Ameriki. Tomota sem prvič videl v živo in moram reči da zgleda kot lean mean fighting machine. Ko ga je cultko videl od daleč, je začel nekaj jamrat, da to pa nikamor ne bo šlo, pa take. Ko sva ga videla od bliže, si je premislil: no sej mogoče ga bo pa letel. Potem ko je Tomo razložil da se je v Litijo pripeljal kar s kolesom, je pa že kar spadal v našo xc klapo. (ko, ko, ko, … rabim nasvet izkušenega pisca kako se temu izogniti?)

Na spustu smo ga leteli tako, da se lahko razni fr vozači kar skrijejo, edino bunny hope čez res velika debla je treba še naštudirat. Pa vožnjo pod bukovimi vejami. Cultko je na koncu ugotovil da Tomo res dobro obvlada spuste, za na gor sem mu pa razložil da za 45+ let je to fantastična forma, pa ga je malo presenetilo, ker se je njemu zdelo da je bolj 50+.

Bomo šli še kdaj.

P.S.: xc se velikokrat ponovi čisto slučajno

P.P.S.: xc, xc trening, xcjaš, kroskantri, cross country

P.P.P.S.: Pa še ena o Tomotu. Kako ima ta človek disfunkcionalen center za logiko: ker ena od štirih ne mara blata, on pusti ganc novga gousta doma in se gre vozit 120km po asfaltu, vmes pa za kazen še v Ameriko.

21 januar, 2009

Vošca 17.Januar 2009

Shranjeno pod: hribi — zigak @ 8:39 am
smučanje po pršiču Vošce

smučanje po pršiču Vošce

Vstajanje ob 6:09 in 6:19, ob 6:40 se že peljem proti KrG, 7:50 sem doma, ob 8:30 sem že oprtan s smučmi na poti proti Robam. Vreme ni lepo, ampak megla je modra, kar pomeni da je zgoraj sonce. Pismo, za Karavanke bi nujno rabil turno opremo, ne pa da iščem čim bolj strme pristope, kjer se splača nositi pancarje in smuči v nahrbtniku (za kondicijo je pa super :)). Iz Rob direktno navzgor proti spodnji cesti, na jurja in še nekaj se megla odpre, malo nazaj po cesti in naravnost navzgor do zgornje ceste. Spet malo nazaj po cesti in naravnost navzgor ujet potko ki pelje pod Tamarčo do vršnih travnikov Vošce.
Ujel sem krasen dan. Sonce, na zahodni strani pršič, na žalost ni bilo časa več kot za eno ponovitev zgornjega dela. Pred mano je bil en s smučmi, pa še ta je smučal vzhodno flanko. Pod Jureževo planino srečam tri planince. Vprašajo me koliko imajo še do vrha Vošce. Spet sem preveč pameten; kolko je visoka Vošca, zanima enega. Skoraj jurja osemsto. Čist mal manjka. Veselo zavijam po gorenjsko. Malo čudno me gledajo, ampak mi pogojno verjamejo. A tolk visoka da je?
Priključim se na cesto, ki se položno spušča. Sem in tja se poženem, drugače pa uživancija. Ker je cesta v senci, imam pršič. Nad Robami se odločim da se mi preveč mudi da bi se peljal do Medvejka. Udarim direktno navzdol po gozu. Napaka, smučam po betonu in gostem gozdu. Potem še dričanje pod Robami in sem na dnu.
Ne vem kdaj bo spet toliko snega, da se bom lahko po prisojnih pobočjih Karavank prismučal prav v dolino.

P.S.: Vošca ima 1737mnmv, sem šel takoj pogledat.

15 januar, 2009

Visoki Kurji Vrh

Shranjeno pod: hribi — zigak @ 8:52 am

V soboto sva se s Herosom dogovarjala da greva končno enkrat skupaj turno smučat. Se dogovarjava že več kot eno leto. No potem je pa spet udarilo z ženine strani, pa ni bilo nič. Pa sem šel sam.
V načrtu sem imel, da se počasi povzpnem na Mojstrovico, kar po makadamu, da bo vse v stilu baze: dolgo in počasi. Potem prečenje na VKV in spust proti Bašci, spet nazaj na VKV in po cesti nazaj dol v Belco. Spust v Bašco čimvečkrat ponoviti.
Zjutraj ob 7:00 sem parkiral na začetku gozdne ceste pred Belco in se odpravil proti Mojstrovici. Pa me je še pred tunelom premamila lovska potka, ki je vodila naravnost gor proti Barakarjevem rovtu, in še shojena je bila. V Barakarjevem Rovtu so se stopinje izgubile, dve sledi sta še vodili levo po pobočju direktno na Lešnikov rovt in najbrž naprej na Vretov Vrh. Meni je pa v spominu ostal opis Stanka Klinarja, da se je treba držati desne strani Vršnega grabna, češ da je tam pot boljša. In sem vztrajal na poti, dokler ni prečila precej zoprne grape, kjer sem jo dokončno izgubil. Ko zdaj gledam zemljevid, vidim da gre pot še naprej malo nad dnom grape, jaz pa sem šel naravnost po pobočju navzgor. Sem mislil da grem proti VKV, v resnici pa sem zgrešil za 90° in sem se vzpenjal proti Jurčkovi Peči. Ko sem prišel na vrh, se mi je odprl greben na zahod, ki pelje prav na VKV. Sledilo je čudovito grebensko prečenje. Po grebenu najbrž poteka pot, saj sem na vsake toliko opazil porezane veje. Sneg se je spremijal iz “betona” v pršič, spihanec, nekje je bil tako moker da so se mi delale cokle in vse skupaj se je spreminjalo na par metrov.
Na vrh VKV sem prišel ob 13:30 in ko sem gledal pobočje proti Bašci, se mi je zdelo da bi znal biti pršič. In je bil. Ker se mi je mudilo, (ob petih je že tema) sem se odločil da bom naredil samo ene par ovinkov, potem pa se vrnem nazaj gor  na Mojstrovico in po cesti nazaj do avta. Ampak, … pršič je bil takoooo dober, nobene špure še ni bilo potegnjene :D, da sem se kar naenkrat znašel pod Bašco. Sneg se je spremenil iz pršiča v beton.
Nazaj gor se mi ni dalo več rinit in tako sem začel iskat pot ki pelje proti Vavtarju. Na srečo jo poznam od lani, drugače je ne bi našel. Sploh prehod čez prvo grapo je precej hecen. Če prideš prenizko, začne kar luftat. Do druge grape je bilo smučanje bolj abdručanje po betonu in sem in tja zavoj po pršiču. Od druge grape naprej pelje lepo položen kolovoz do Vavtarja. Naklon je ravno pravi, ni treba porivat, prehitro pa tudi ne gre. No, razen na ene par odsekih :). Podlaga pa beton in polno lukenj od srnjadi, spominjala
me je na površino golf žogice.
Ko sem prišel na Vavtarja sem začel razmišljati kako priti do avta. In sem zavil pri Vavtarju namesto na Srednji Vrh proti Jeričam. Do lovske krmilnice je kolovoz še splužen, tako da je bilo treba nekajkrat sneti smuči, potem pa samo gasa po poti do Belega grabna, kjer se pot izgubi, od tam pa naravnost navzdol in prišel sem do čistilne naprave. Do avta me je čakalo še 1.5 km pešačenja. Ob 16:00 sem bil doma.

www.pzs.si/forum/viewtopic.php?t=3755

11 december, 2008

Scanuppia from Bessenello

Shranjeno pod: english, kolo — zigak @ 3:44 popoldan

začetek klanca

slovenska verzija

Introduction

Which climb is the hardest? The one with the most altitude meters gained? The one with the steepest average gradient? The one with the steepest section? Which climb is the hardest in Slovenia, Vršič, Kum, Sveta Gora, perhaps Jelenov klanec? Debates like tis are always dwelling among the cyclists. Guys on the salite.ch website have devised a cunning plan, well a formula, that recognizes all of the factors mentioned above and some more; this is the link to the page explaining the formula: www.salite.ch/struttura/indice_diff_en.asp. They have a groving database of climbs, more than 8000 of them and growing. The climb rated toughest by their formula is the climb to Scanuppia from Bessenello. The Climb. Off course this is the one to climb. This thought stuck in my thick head. So I had a look around, gather the infos, where the heck is Bessenello. It isn’t that far, actually. Lousy 350 km from Slovenian border, above Verona in a glacial valley connecting Verona and the city of Trento. Rising above the valley is Scanuppia plateau, plateau is a vague term for a inclined mountain side with pastures and in the lower part filled with weekend cottages. Top part is protected area, some sort of nature reserve or a national park.

(več…)

22 november, 2008

Brain Damage

Shranjeno pod: kolo, morje — zigak @ 10:31 am

Korčula: Po potki ki pelje iz Žrnovega preko Žukove njive do zaliva Rasohatica.

Ima vse kar iščem pri mtb singli. Razgled, par okljukov, na nekaterih mestih prav fino lufta, tkole ene 20m od oka. In skoraj vse se da peljat tudi navzgor. Najlepše od vsega pa je dolina z nasadom oljk, po kateri skoraj teče potoček.

(več…)

« Newer PostsOlder Posts »

Blog at WordPress.com.