Vrtejba

The Rules
Na začetku moram v skladu s 46. točko povedati, da sem bil zadnjih 10 dni bolan in mi je forma občutno padla. Kot drugo, imam program sestavljen tako, da bom v peak formi konec junija. Zdaj sem ravno končal z bazo.

31. suplesse

The Mix-up
Na začetku smo imeli majhne težave s čipi, jih je namreč zmanjkalo, tako da smo trije dobili neke rezerve pol minute pred štartom. Sem hotel še kaj napisat, ampak organizatorji so na koncu vse uspešno pripeljali do konca, tako da lahko rečem samo kapo dol, pridem tudi naslednje leto. Mogoče nasvet, naredite pol kroga v tej smeri, pol kroga pa u kontra. Saj tukaj je tradicija osmic?

The False flat
Začetek gre skozi Vrtejbo, po asfaltu rahlo navzdol. Na srečo sem letos že bil na dolski, tako da sem pokrival luknje, ki so jih eni delali. Čist na izi. Nisem se silil naprej. Sem se šparal za prvo zoženje, ker ko se tam zabaše, moraš dat vse od sebe da ne ostaneš kje zadaj.

The Offroad
Ko smo prišli na teren, se je pa začelo. Na progi je hitra linija, na kateri je prostora samo za enega. Potem je ponavadi še ena, ampak je počasnejša. Pa še najde se kakšna ovira, ki prisili kakšnega k napaki, ki ga ustavi. In vso kolono za njim. Jaz sem imel srečo. Držal sem hitro linijo. Težek in velik sem dovolj, da se nisem pustil zrinit dol. Treba je samo močno držati krmilo in grdo gledat. Pa seveda ne smeš bit prepočasen. Lahko si pa kakšen procent pod maksimumom. Ker če te hoče kdo prehitet izven linije, se mora res bolj našponat.
Takega dirkanja v slovenskem pokalu ne doživiš velikokrat. Nas je premalo. Je pa res fino, se počutiš par minut kot da si na svetovnem pokalu.

The Tactics of Racing
Setko je res en savy racer. Na začetku sem bil za njim in sem ga probal držat. Res obvlada. Vsako vrzel izkoristi, da pride naprej. Jaz pa za njim. Na terasah kjer je majhen bajkpark sva prehitela najmanj 10 komadov. Navzgor. Potem ko so se zadeve malo spucale, se mi je odpeljal naprej, pač na klanc ga ne morem držat. Na koncu me je nažgal za 1:40.
Ko je tako veliko tekmovalcev na progi, vidiš kaj pomeni 10m zaostanka. Aleša sem skoraj ujel v tretjem krogu. Skoraj. Prišel sem mu na 10m, pa nisem mogel priključit. Če bi nekje lahko profitiral 20m. Recimo na kakšnem tehničnem odseku. Tukaj vidiš koliko je to vredno. Seveda brez surove kondicije ni nič. Ali pa če bi imel 500g lažje kolo. Ali boljše wheelsete. Hitrejše gume. Matr, da bi prineslo 10m v 4 krogih?
Kako se prehiteva. Vozil sem se za enim italjanom krog in pol. Najprej sem ga hotel prehiteti na spustu, pa nisem bil dovolj hiter, da bi ga pajsnu po počasnejši liniji. Pa še malo nevarno je ratalo. Potem sem se malo peljal za njim in pripravljal šolsko akcijo prehitevanja. Malo pred vrhom enega od vzponov sem ga pošprintal, potem pa sem mu na spustu naredil par metrov luknje, ki je ni mogel več pokriti. In to sem še ene parkrat ponovil, skratka prehitel sem jih toliko kot lani v vsej sezoni.
poročilo o dirki na mtb.si (mene ne omenjajo)
poročilo o dirki pri energetikih (imajo čase po krogih)

The razpeljava
Ker sem tarča stalnega zbadanja da plačujem da sem zadnji, sem se letos odločil popestriti dirkaško nedeljo. S Tomom sem se zmenil, da mi za vsako tekmo v okolici najde lepo gorskokolesarsko turco. Za razpeljavo. Tokrat je idejo ponudil kar Andrej Dekleva, ki je lani s Primožem Gulinom odpeljal  26 serpentin. Da se nebi na terenu preveč zgubljala, je Tomo aktiviral še praktično domačina Janeza, da je šel na predogled in iz vseh zornih kotov zorganiziral razpeljavno turco. Grozil je z V7 vzponom na začetku.

Ena o arhitektih
Ja z arhitekti je tako. Prezentacija je naštudirana u nulo. Janez je na izhodišču v Opatjem Selu privlekel na plano zemljevid z vrisano potjo ki nas čaka. Z eno barvo spust z drugo povratek. Super. Tole bo špilal. Na začetku sta ga tako tiščala da ju nisem mogel držat. Pridemo na Kremenjak in se spustimo na singlo, ki nas bo pripeljala do serpentin. Janez jih je preštel točno 26. Nekje se ustavimo in Janez pravi da se gre tukaj doli na serpentine. Meni se je malo čudno zdelo, ker se potke skoraj ni videlo. Ampak je Janez samo zamahnil z roko. Veš tle so potke take, kaj si pa mislu, da bo? Ja nevem, neki tacga kokr ena mulatjera. Ma kaki.
No in se odpeljemo dol. Še prej je Janez, ker je softič, navlekel ščitnike. Potem je Tomo padel. Janez ga je posnel. Jaz sem se prijel za glavo. Kako ga bomo zdej z zlomljeno hrbtenico spravili v bolnico po tej vukojebini? Tomu seveda ni bilo nič. Najbolj ga je bolelo, da ga ima Janez na filmu. Pridemo do češkega detajla. Ki bi ga zvozili, ampak je bilo čez podrto hrastovo drevo. Pa smo šli peš, pa še čez enega. Pa še čez enega. Serpentine pa še kar nobene. Potem je Janez priznal, da v bistvu po teh serpentinah še ni peljal. Štel jih je na zemljevidu. Ja z arhitekti je tako. Prezentacija je naštudirana u nulo. Na terenu je pa druga pesem.
Dol smo prišli v Jamlje. Direkt na pokopališče. Potem se poglobimo v zemljevid in se odločimo da gremo nazaj gor po enem luštnem kolovozu, za katerega smo ugotovili da je V4. Nekje na sredi najdemo konec potke s 26 serpentinami. Na kamnu piše 26 tornanti. Tomo se odloči da bo kar tukaj počakal. Komaj ga prepričava da če že hoče kje čakati, naj počaka na vrhu.

26 tornati

Na vrhu srečamo eno teto s slušnim aparatom in jo vprašamo kje bi bla potka ki gre po meji dol v Jamlje. S kje pa smo? Iz Opatjega sela, ne s tam že niste. Ne govorite prav. Aja, tako. Jaz sem iz Litije. Jo zanima če poznam enga policaja ki se je priselil k nam iz, hm sem že pozabil točno iz kje. Po njenem opisu ga nikakor ne prepoznam. Aja je umrl že pred desetimi leti. No pa srečno.
Potem srečamo še dva. Če vesta kje se pride na to potko? Ja pa ne s kolesmi, je odločen stric. Moraste jet nazaj na glavno cesto. Ampak mi bi šli pa glih po tej potki. Nejeverno maje z glavo. Ampak ne s kolesi. Teta je malo bolj za stvar. Moramo zaviti levo tamle naprej. No in pridemo do roba. Spet en češki detajl. Bi se dalo, samo nimamo tapravih gum. In potem najdemo potko.
Točno taka kot je Janez rekel da ne bo. Je blo treba zic spustit, kot je Deklevc rekel. En ovinek mi je ratal šele v tretjem poizkusu.

prej
potem

Čez pot sta ležali dve drevesi. Eno smo umaknili, drugo smo pustili italjanom. Ta pot je ravno na meji. Vsak pol. Ne bomo jim mi potke pucal. Klinc jih gleda. Medtem ko smo umikali drevo, je Janezu počila guma. Baje ima 800g zračnico. Moja 92g je zdržala.
Aja, Tomota sva prepričala, da gre z nama dol. Ker bomo šli nazaj po asfaltu. Ko smo prišli dol, sva ga malo hecala, če gremo zdaj še enkrat po isti gor. Ni mu bilo preveč smešno. Ko je Janez menjal zračnico, smo ugotovili da se je brez veze peljat po asfaltu. Sej nimamo slickov. Najboljše bo če gremo še enkrat gor. Ker od tam ima Janez naštudirano potko do izhodišča. Kao. Tomo nekaj grdo gleda. Ampak se pusti prepričat. Konec koncev 2xV4 > V7.
Tomota se da vse nahecat.
Bilo je superfino, hvala Janez za vodenje. Hvala Tomo za vožnjo, za bencin morava še poračunat. Pa še cultko me je pohvalu da sem dobr pelu.

Še grozni spin.

Advertisements

5 thoughts on “Vrtejba

  1. Fura se je zame predzačela na cilju v Vrtejbi – na polovici prvega kroga. Saj bi ujel štart pa sem za ustavil na pumpi po okrepčilo za support. Tomo je namreč štel zaostanek na tekmi: 4 minute, 6 minut, 10 minut. Na koncu je pridelal 16 minut zaostanka.
    In pač.
    Sem ‘predlagal’ da mu pol ure obljubljenega predaha po tekmi skrajšam za zaostanek.
    Za kazen, saj je že med tekmo počival.
    Z gradbeniki je pač tako, polna usta, ampak hitro se uklonijo. Kaj ne bi, če vsa njihova znanost bazira na eni simpel enačbi, ki sliši na ime Q*l^2/8 (ku el kvadrat osmin). Se razume, da je nekje potem treba traume sprostit…

    Že ob vlačenju komolčnikov iz kamele sem povedal, da spusta nisem odpeljal, ostalo zgoraj pa sem odpeljal.
    Kmalu po Tomotovi salti (vse je OK stari, sem posnel…) sem rekel, da verjetno nismo na pravem spustu. Po prečenju drevesa takoj zatem, sem rekel da 100% nismo na pravem spustu.

    Ta težko zračnico imam zadaj, predrl sem prednjo 1x0g :). Še enkrat hvala, ker mi si posodil svojo rezervo.

    Hvala obema za potrpežljivost. Morata pa priznat, da bi bila samo ena vožnja brezveze. Na tak način je fura dobila pridih pustolovščine. Poleg tega smo za razliko od Deklevca štartali višje, izpred orlovega gnezda pri konfinu 64-19, kak tornato ali due več.

    in seveda hvala Primožu Gulinu, ki je namignil, kje se skriva skrivnosten spust 26.serpentin.

  2. Žiga, ko si določil razpoložljivo minutažo za izvedbo akcije so se mi začeli po glavi kar sami prikazovati scenariji raznih hostage rescue operations – takšnih z visoko stopnjo tveganja in z veliko možne collateral damage.
    Pa ali sem zaradi izvedbe projekta prelomit neke principe : npr 200 minut v avtu vs 180 minut na kolesu .. ali sem pripravljen švasat po AC 200 na uro, da principi ne bodo kršeni, pa ali grem na turo, ki jo bom prehodil namesto prevozil, pa ali naj te z Janezom obmetavama s kamni, da boš skrajšal tekmo za kakšen krog pa takšne.

    Ne bom spisal posebnega poročila, pa vse tisto, kar si ti izpustil. Mimogrede : Deklevc te res ni omenil na mtb.si, si pa zato bil omenjen vsakič, ko si šel čez tepih kot edini tekmovalec z dvema navijačema :)

    Dober da je uspelo, dober da se je našla dodatna ura, upam da še kdaj pokrijemo tekmo z dodatkom. Res je blo dober.

    p.s.

    mogoče posnetke skup zložim .. nekaj zanimivih scen je bilo .. v vseh pogledih, celo primerjava gradbenik vs arhitekt ob analizi detajla se lahko vidi :)

  3. Matr, moram še to dodat, ko si že naredil analizo organizacije tekme. Men je bila najbolj huda scena, ko sem čakal, da ti zaključiš prijavo. Vsake toliko časa je prišel kak – večina Italijani – v tisti cimer. In izstopil ven in me vprašal kje se dobijo štartne številke. In ker ti še kar nisi prišel ven sem vsakega nazaj pošiljal.

    Druga kruta scena : ha, saj si moram vpisati v rubriko ‘prevozeno’, ko sem spremljal Žigo na krogu za ogled steze – in potekala je še dirka sem bil ravno na nerodnem mestu, ko je eden zavpil naj se umaknem .. in sem se umaknil tako, da sem šel na hrbet, moje kolo pa meni na vamp .. in ko so mulci med gledalci smejali jim je Žiga zagrozil da bojo vsi pobanani s table :) /njegova logika : večina takšnih je ziher na tabli/.

  4. Aja, thx Žigatu in Tomotu, da sta me spravla za krmilo. 15 mesecev od zadnje resnejše fure je predolga. Sploh da ne omenjam, kdaj je bila predzadnja resnejša ;) Predpredzadnje se pa niti ne spomnim ne več :S

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s