6 dni v KrG: 3/6-Trbiž

Vršič sem odpeljal, kaj mi še ostane s cestnim kolesom? Lahko grem na sever proti Trbižu po kolesarski stezi. Kolesarska steza, ena redkih pri nas, je speljana po trasi nekdanje železnice. Trasa se cel čas za železniške pojme blazno strmo in enakomerno spušča proti Trbižu, tako da kolesar takoj ve da bo nazaj težka. Dol pa leti.

Ker sem imel še nekaj časa, sem zavil še na Belopeška, toliko da se noge spomnijo kako se trpi v klanec. Na srečo ni treba čisto od spodaj iz weissenfelsa, kolesarska steza te pripelje na sredino klanca.

Ponce iz Rateč:

  

Razvodje:

Levo gre voda proti KrG, desno v Italijo. Če si recimo dežna kaplja reče, ma grem desno, da ne bo treba čez cel balkan do morja. Potem pa se ji že v Trbižu nekaj čudno zdi, ker zavija proti Avstriji namesto dol proti Benetkam. In ko se pelje po Zilji vzporedno s Savo, si najbrž misli d’oh, okrog riti u varžet. Ker je avstrijska dolina 300m nižje od zgornjesavske, si lahko predstavljata da je voda na tem ovinku delala zanimive stvari. Npr. soteske.

Mangart:

Ciprnik:

Soteska Ziljice z mostu:
   
Sem že bil precejkrat v Trbižu ampak za to sotesko nisem vedel, kaj šele da je doli tudi potka.

Usmerjevalne in drugačne table:
  

Hribi nad Trbižem:
 

Most opuščene železnice proti Ratečam, sedaj po njemu vodi zgledno urejena kolesarska steza.
  

V soteski Ziljice:

Baron vs grof:
 

Pot po soteski Ziljice je dal postavit grof Arco, potem ko je slišal kakšno potko si je postavil baron Born nad Tržičem.
Grof Arco je bil ves: wooot? Kwa pa misleš de si? Jest bom pustavo entawžwentkrat hudejšo potko
in jo je dal l.1873 postavt, in ker je bla administracija še v povojih, je bila nasledne leto izgotovljena.
In je dejal grof Arco: in your fejs, baron Born.
Ker še ni blo fejsbuka, telegrafa in podobne navlake, je vse skupaj trajalo dolgo časa,da so ugotovili, da je Bornova potka ful bl huda, pa tud če so, u Trbižu so itak vsi mislili da je njihova boljša.

Vse vozno in avtoportret:

Marsikdo bo upravičeno skeptičen, to se ne da vozit s kolesom, sploh ne s specjalko. Se da, merila kaj pomeni vozno, so se zadnja leta skotalila navzdol. Kje so časi, ko mi je bivši prijatelj razlagal o 10% poti ki jih je še pripravljen prehodit.  Čisto resno, v smeri ki sem jo ubodel, je vozno s trdakom vse razen zadnji vzpon, ki je tako strm, zaprt in stopničast, da je tudi navzdol vozen samo za največje mojstre. Ali pač ne, nisem pravi za take ocene. Vzpon v obratni smeri pa bi bil vozen, najbrž s par ustavljanji.

Takole zgleda zadnji del potke:
 

Ron Swanson, eat your heart out:
   
 
kdor nea ve kdo je Ron, naj si tukaj misli Filipa Flisara.

Detajl cestne ograje, italjani znajo:

Ločni železniški most:
 

Ker te malenkosti ni bilo na ravbarkomandi je bilo treba delat 100x dražji remont, lažem, 1000x
  

Spodnje belopeško jezero:
  
kakšen posluh imajo italjani za kolo; na spustu od belopeških proti Ratečam, je kratek klanček ki zavija, tako da ne moreš videt kako dolg je, ampak piše na cesti FORZA! = pojahaj na moč, klanček ni dolg.

www.tarvisiano.org/info o soteski, nimam pojma kaj piše :)

2 thoughts on “6 dni v KrG: 3/6-Trbiž

  1. Ja res je, naši pametnjakoviči so bili že v komunizmu blazno pametni in so ugotovili da bo voda že sama našla dol z mosta (pravzaprav viadukta). Zakaj bi potem urejali odvodnjavanje, to pa ja košta, takrat je blo pa treba šparat, stabilizacija pa to.
    No voda si je že našla najkrajšo pot, kar skozi nosilno konstrukcijo, …

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s