BSLJ#8

Presneto, nehal sem brat bsnyc. Vmes sem ga spet začel in zopet nehal nekajkrat, vmes se je spremenil v težkega nasprotnika čelad in avtomobilistov na splošno.
Včeraj sem bil po dolgem času v Ljubljani. Ne v Ljubljani na železniški postaji in direktiva v biro službo. Ne v Ljubljani skozi fužine v biro službo. V Ljubljani. Na tromostovju, mimo mačka, po židovski, en mali krogec, ko imaš pol ure občutek da si v pravem mestu mimo Name (sprednje kolo je bilo spustilo dušo svojo za vedno) porivam mojega novega jeklenega konjiča in me prehiti mamica na kolesu. Kul. Potem še njen mladič (kot se bode kmalu razkrilo), tudi na kolesu, 20″ mtb nakamura, je ocenilo moje poznavalsko oko. Zdaj se spoznam na otroška kolesa – AMA. In še ena teta tudi na kolesu (no relation to the former two, kot se bode kmalu razkrilo), ki se dere (ampak ne zelo) “glej pred sabo”. Mamica se ustavi in se zadere (i got nothing), “kaj se pa derete na mojega otroka*!”
In se mulec, ker ni gledal pred sabo, zaleti v mamico.
Potem sem šel raje hitro naprej, ker se mi je mudilo v službo, pa še občutek sem imel da se zadeva ne bo končala ravno vzgojno D.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s