BSLJ#8

Presneto, nehal sem brat bsnyc. Vmes sem ga spet začel in zopet nehal nekajkrat, vmes se je spremenil v težkega nasprotnika čelad in avtomobilistov na splošno.
Včeraj sem bil po dolgem času v Ljubljani. Ne v Ljubljani na železniški postaji in direktiva v biro službo. Ne v Ljubljani skozi fužine v biro službo. V Ljubljani. Na tromostovju, mimo mačka, po židovski, en mali krogec, ko imaš pol ure občutek da si v pravem mestu mimo Name (sprednje kolo je bilo spustilo dušo svojo za vedno) porivam mojega novega jeklenega konjiča in me prehiti mamica na kolesu. Kul. Potem še njen mladič (kot se bode kmalu razkrilo), tudi na kolesu, 20″ mtb nakamura, je ocenilo moje poznavalsko oko. Zdaj se spoznam na otroška kolesa – AMA. In še ena teta tudi na kolesu (no relation to the former two, kot se bode kmalu razkrilo), ki se dere (ampak ne zelo) “glej pred sabo”. Mamica se ustavi in se zadere (i got nothing), “kaj se pa derete na mojega otroka*!”
In se mulec, ker ni gledal pred sabo, zaleti v mamico.
Potem sem šel raje hitro naprej, ker se mi je mudilo v službo, pa še občutek sem imel da se zadeva ne bo končala ravno vzgojno D.

Advertisements

BSLJ#7

Presneto, nehal sem brat bsnyc.
In potem človek pozabi. Pa tudi če si po dolgem času v Ljubljani. Ne v Ljubljani na železniški postaji in direktiva v biro. Ne v Ljubljani skozi fužine v biro. V Ljubljani. En mali krogec, ko imaš pol ure občutek da si v pravem mestu. Pa te nič ne spomni na bsnyc.
Pomembna novica!
Res.

Danes sem po reees dolgem času bral fixie thread na bicikel.com
http://www.bicikel.com/sl/forum/?id=24&thread_id=24639&p=15

In uporabnik Hundey je ugotovil sledeče:  Je pa zanimivo, da je tale tema kar zamrla. Očitno fiksiji niso več popularni/aktualni.

Jst ne vem, no. Kaj bom pa pisal. Polovica bloga bo šla v nič.

BSLJ#6

Presneto, preveč berem bsnyc.
Danes sem bil po dolgem času v Ljubljani. Ne v Ljubljani na železniški postaji in direktiva v biro. Ne v Ljubljani skozi fužine v biro. V Ljubljani. En mali krogec, ko imaš pol ure občutek da si v pravem mestu. Se je pa vse kar je vredno poročanja zgodilo že na štacjonu.
Pomembna novica!
Res.

Continue reading “BSLJ#6”

BSLJ#5

Presneto, preveč berem bsnyc.
Včeraj sem bil po dolgem času v Ljubljani. Ne v Ljubljani na železniški postaji in direktiva v biro. Ne v Ljubljani skozi fužine v biro. V Ljubljani. Na Dunajski, mimo Astre, po Jadranski, en mali krogec, ko imaš pol ure občutek da si v pravem mestu.
Pomembna novica!
Res.

Danes sem videl prvega fixie rajderja trackstandat pred semaforjem. Saj ne da je imel kakšno drugo možnost. Imel je namreč zašponane košarice. Seveda mu ni uspelo počakat do zelene ampak je moral speljat v rdečo. Bolje pod avto kot da se obrukaš pred folkom in se zrušiš vpet v pedala.

BSLJ#4

Presneto, preveč berem bsnyc.
Včeraj sem bil po dolgem času v Ljubljani. Ne v Ljubljani na železniški postaji in direktiva v biro. Ne v Ljubljani skozi fužine v biro. V Celovcu. Po nekištrase, čez nekidruzgagasse, park Marije Terezije, mimo Rathausa, do Hansa v Mauntnbajkerju. Kjer sem končno videl Langsterja. In sicer monaco edition. Ne vem, se ne spoznam dosti na te edicije, ampak tale se mi zdi še posebej naphana z neumnimi detajli. Ima sicer zavore, ročke so črne, da so čimbolj neopazne in čisto v centru, da so čimmanj uporabne. Držal naj bi balanco spodaj, kjer je dejansko povita. Ne ni povita, gor ima nataknjeno nekakšno gumo, ki se odpira, ker pač ni narejena za krivo balanco. Kolesa sploh nimajo QR, ampak kar navadne matice. Drugače pa lušten kolešček s človeškim prestavnim razmerjem. Ima karbonsko zicštucno in vilce.

SNC00601
Langster

Continue reading “BSLJ#4”

BSLJ#2

Presneto, preveč berem bsnyc.
Včeraj sem bil po dolgem času v Ljubljani. Ne v Ljubljani na železniški postaji in direktiva v biro. Ne v Ljubljani skozi fužine v biro. V Ljubljani. Po Miklošičevi, čez park Karla Marxa, mimogrede čez par uric se je kameram nastavljal Žižek, mimo vlade, častna četa je čakala neke pomembneže, in na koncu ko sem se že vrnil na železniško sem doživel še vrhunec dneva, srečal sem Blaža Ogorevca, čakajočega na avtobus za Škofjo Loko. Ja G. Ogorevc je res zvezda, črna očala, ki skrivajo zabuhle oči, neobrit obraz in izraz ki pravi, komaj čakam štamprle modrasovca (ali morda: demet, kdaj so pa Šumija podrl, meni nič jasno). Skratka en mali krogec, ko imaš pol ure občutek da si v pravem mestu.

No in potem spet ta snobizem. D Na Jamovi vidim prizor, da me je skoraj na rit vrglo. Na semaforju čaka gospod na starejšem mestnem kolesu, z blatniki in zvoncem, malo ofucan, pač tako kot kolo za po mestu mora bit. Stric oblečen običajno, hlače s ščipalkami, suknjič, manjši nahrbtnik z zatlačenim dežnikom, na glavi pa fulfejs čelado? WTF? Sem si razbijal glavo zakaj, oj zakaj stric ni dal na glavo lepo klobuka? Mogoče ima zlomljeno čeljust? Ampak potem se ne bi vozil s kolesom, pa tako ali tako ne bi spravil čelade čez razboljeno čeljust. Mogoče skriva obraz da ga nihče ne prepozna, ker tako butasto izgleda. Ampak to je že skregano z logiko. Mogoče ga žena brez čelade ne pusti na kolo. (It has happend before, you know.) Ampak se mi je zdel malo prestar, da ne bi zahteval ločitve ob taki blesavi zahtevi.

Če ga kdo pozna, naj mi razloži.