BSLJ#8

Presneto, nehal sem brat bsnyc. Vmes sem ga spet začel in zopet nehal nekajkrat, vmes se je spremenil v težkega nasprotnika čelad in avtomobilistov na splošno.
Včeraj sem bil po dolgem času v Ljubljani. Ne v Ljubljani na železniški postaji in direktiva v biro službo. Ne v Ljubljani skozi fužine v biro službo. V Ljubljani. Na tromostovju, mimo mačka, po židovski, en mali krogec, ko imaš pol ure občutek da si v pravem mestu mimo Name (sprednje kolo je bilo spustilo dušo svojo za vedno) porivam mojega novega jeklenega konjiča in me prehiti mamica na kolesu. Kul. Potem še njen mladič (kot se bode kmalu razkrilo), tudi na kolesu, 20″ mtb nakamura, je ocenilo moje poznavalsko oko. Zdaj se spoznam na otroška kolesa – AMA. In še ena teta tudi na kolesu (no relation to the former two, kot se bode kmalu razkrilo), ki se dere (ampak ne zelo) “glej pred sabo”. Mamica se ustavi in se zadere (i got nothing), “kaj se pa derete na mojega otroka*!”
In se mulec, ker ni gledal pred sabo, zaleti v mamico.
Potem sem šel raje hitro naprej, ker se mi je mudilo v službo, pa še občutek sem imel da se zadeva ne bo končala ravno vzgojno D.

Advertisements

Teaser

Presneto, od lanske jeseni nimam več nobene objave, pa me nihče ne dregne. Imam pa kar nekaj objav napol pripravljenih.

Brez zavajanja, v eni od objav v glavni vlogi pomankljivo oblečena bajkerka.

Kopiram TG-ja in najavljam serijo objav, fotografije Zasavske svete gore iz vseh možnih položajev.

Seveda pa je najprej na vrsti nagradna igra, če bo vse po sreči jutri. Nagrade že čakajo!

In še mnogoveliko več!