kolesa in poleti

Kolesarjenje in poleti imajo presenetljivo veliko skupnega ali pač presenetljivo skoraj nič, če smo picajzlasti.
Namreč oboji so skoraj povsem odvisni od aerodinamike. Kolesarji stremijo k čim manjšemu zračnemu uporu, letalci pa k čim večjemu. Pa podelajmo pomembne fizikalne količine ki nam/jim grenijo življenje, povzeto po prispevku na blogu inrng.

Nadmorska višina: z nadmorsko višino se gostota zraka manjša, gostota zraka pa je neposredno povezana s silo zračnega upora ρF. Za kolesarja ki postavlja rekord v vožnji na eno uro je zato pomembno da se rekord postavlja čim višje, npr. v Mexico City-u, za letalce pa je najbolje da skačejo ob morju, saj je tam sila zračnega upora ki se upira navpični sili gravitacije največja. Razlika v zračnem uporu med 63 in 931 m.n.m.v. je približno 10% (wikipedia.org/Density of air#Altitude)

Temperatura: podobno je s temperaturo, bolj kot je zrak hladen, večja je njegova gostota, zato je za letalca najbolje da leti v čimbolj mrzlem zraku, kolesar pa se odpravi podirat rekord v popoldanski vročini. Pri kolesarjenju je treba vzeti v zakup da vročina in redek zrak začneta zmanjševati telesne sposobnosti,  medtem ko za letalce ni nekih velikih problemov. Seveda je veliko odvisno od posameznika in priprave na take razmere. Razlika v zračnem uporu med 20C in 0°C je 7% (wikipedia.org/Density of air#Temperature)

Vlažnost zraka: tudi ta vpliva na gostoto zraka, bolj ko je zrak zasičen z vlago, bolj je redek. Absolutna vlažnost je odvisna tudi od temperature zraka, bolj ko je zrak hladen, manj vode lahko sprejme.  Torej v hladnejšem zraku je manj vlage, tudi če je relativna vlažnost 100%.

Veter: Vsak ki je kdaj na kolesu vozil v veter, ve kako velik vpliv ima na kolesarjenje, enako velja za polete, rekord ponavadi pade, ko letalec v zadnji fazi leta dobi rahel veter pod smuči. V vožnji po velodromu se pokaže še en zanimiv fenomen, po kakih 20 minutah vožnje začne zrak v dvorani krožiti v isti smeri kot kolesar, saj je kolesar kot kuhalnica v veliki posodi zraka ki je velodrom. Skratka če si na ovalu, se splača da je ta zaprt, čim manjši in čimbolj okrogel – oblika steze na velodromu ni fiksno določena.

Letalnica v Vikersundu leži na nadmorski višini 63m, planiška velikanka pa na 931 m, to znese 10% prednosti za Vikersund, poleg tega je v Vikersundu bolj hladno, recimo 0°C, medtem ko je v Planici kadar posije sonček spomladanskih 20°C, še 7% prednosti za Vikersund. Vlažnost po vsej verjetnosti prinese še kakšen % prednosti za Vikersund. Kako je torej možno, da Planica kljub temu z lahkoto parira? Odgovor je v zgoraj omenjenem soncu. Ko posije na letalnico – in obrnjena je ravno prav da jo obsije z vso močjo, se začne po doskočišču dvigovati veter vzgornik, ki letalca varno odnese v poden.

Še za konec, zakaj je Planica izgubila rekord? Zato ker je FIS spremenila pravila in dvignila dovoljeno višinsko razliko med mizo in doskočiščem. (če se ne motim iz 110 na 115m). Vikersund je dobil svoj prvi rekord po dolgem času ravno na ta račun, po dveh letih pa je sedaj tudi planiška letalnica povečana po novih pravilih. Voooo – hoooo :)

Zakaj berem bloge 10

Jonas o Leninu:
Kdaj nam bo dovolj? Zakaj ne gremo takoj protestirat na ulice! Aja, sej smo že šli, na Wall Street in tja pred borzo na Bavarcu, a nismo? Oziroma, so šli. Tretja oseba. Zame je bilo premrzlo, pa brez zamere. Sebe si tako ali tako predstavljam bolj kot guruja, kot pa aktivista. Oficirja revolucije, ne pešaka. “Možgani morajo bit na toplem”, je rekel že Lenin, citat je iz wikipedije. Vem, ker sem ga sam dodal.
Nadaljuj z branjem “Zakaj berem bloge 10”

4. dnevi v KrG

Tele 4 dneve sem res maksimalno izkoristil, vsak dan vsaj 5 ur na kolesu (no … khm), prvega in zadnjega, “tranzicijska” sem peljal prvič, se je kar splačalo. Prvič sem šel s kolesom po eni potki, za katero se še zelo dobro spomnim ko sem pred 30 leti hodil po njej, da je luftala.

Čeprav mi je pred nekaj leti en mojster trdil da nič ne lufta.

Ampak sem imel jaz prav, mogoče je pa vse samo vprašanje definicij, če 2 m stran od potke začne teren potovati navpično navzdol kakih 100m, je to v moji knjigi luft.

In prvič sem se peljal čez Plavški Rovt, nič posebnega, dokler nisem na 180° ovinku rekel, eh saj imam še čas, in zavil po potki navzdol. Se je splačalo, čeprav je vmes en del na sveže zrit.

Ne bo nič nadaljevanj, nimam časa, mogoče kdaj drugič.

trava

Kaj narediti ko ti prereže stransko steno na tubless gumi (pač Schwalbe). Ko odlomiš ventilček na rezervni zračnici (pač surova moč). Brez flik (pač).
In začne neusmiljeno deževati.
Natlačiš travo v gumo.
Ampak trava, tbh, še za po asfaltu ni dobra, nudi premalo opore. Zraven sem stlačil še smrekove storže, da sem se lahko prijajcal v dolino. Nadaljuj z branjem “trava”